Zdaj govori filozof in umetnik

»Vse se torej stavi na imanenco, tudi najbolj abstraktne teorije se na koncu, ko je treba povleči najsplošnejšo misel, torej kak 'metafizični' sklep, končajo pri ugotovitvi, samo ta svet je, samo to življenje je in kar obstaja, tudi popolnoma abstraktnega, je samo znotraj tega sveta, tega življenja, tega vesolja.«

»Ker ni višjega smisla, ostanejo telesnost, ekstaza, trpljenje in poželenje kot edina 'resničnost'.«

»Preden je kaj, je Nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je Vse in bo Ono, ko ne bo več nič.«

»Narava narave je končnost. Z nastopom smrti ali niča se dopolni. Mrtvaški nič je njena zadnja resnica in meja.«

»Ko smrt postane cilj, ko je zadnje dejanje svojega smotra, je že izgubila igro. Usmrti jo Neskončnost.«

»Če označi um totaliteto Vsega s pojmom določenega, se pravi končnega, se znajde sam pred zidom Konca tega končnega, pred strašljivim ničem, ki ni nič, pred Neskončnim.«

»Zanikati njega je nemogoče, ker je že implicirano v njegovi absolutni negativnosti.«

»Da zanj vemo, je dar duha, ki je njegov element, da se nam razodeva v umu ali samozavedanju.«

»Torej ni volja nekaj definitivno ireduktibilnega, zgolj iz sebe samega izhajajočega, marveč je le zunanji, mentalni odraz nekih popolnoma neodvisnih, temeljnih, počelnih procesov v možganih.«

»Um je duh, tako da je vsa realnost.«

»Ovito v lepe barve je listje, / mokra trava se polega vase / in tam mlaka, / kot da neka duša v njej zaprla je oči. / En tak mir je.«